RISARSKE TEHNIKE

KREDE

Franc KavΦiΦ, Risba rok in nog, sivkasto toniran papir, Φrna kreda, okoli 1781


Franc KavΦiΦ, Risba Ütirih glav in roke, sivo toniran papir, Φrna kreda, konec 18. stol.


Anton A₧be, Deklica s kitami (Mala Dalmatinka), papir, rdeΦa kreda, 1885

Predhodniki marsikaterega risala so bili kosi zemeljskih kamnin, ki jih je ₧e praΦlovek uporabil pri risanju po jamskih stenah. Daljni sorodniki le-teh so sodobne krede. To so drobno zmleti pigmenti, zgneteni z vezivom v paliΦice. Ker je vsem likovnim umetnostim temelj risba, so se ₧e vajenci v slikarskih delavnicah in pozneje uΦenci na umetniÜkih akademijah vadili v risanju. 

Slikar Franc KavΦiΦ (1755 - 1828) je, br₧kone za vajo, s Φrno kredo v nekakÜnem neredu narisal: na nevidni predmet opirajoΦo se dlan, prekri₧ani in sklenjeni roki, dlani upodobljene zdaj v le₧eΦem, zdaj v dvignjenem polo₧aju, z bolj ali manj razprtimi prsti, dodal je Üe stopala. TakÜne hitre samo temeljno zamisel oznaΦujoΦe risbe, imenujemo skice. 

╚e je bila prva risba le vaja, pa je nemara naslednja Ütudija. Risar je hotel dodobra spoznati osebe, ki jih je Φez Φas nameraval naslikati na veΦji kompoziciji v olju. 

Franc KavΦiΦ, Risba treh ovac, papir, Φrna kreda, okoli 1779-81
Franc KavΦiΦ, sivo zeleno toniran papir,  Φrna in bela kreda, konec 18. stol.

V obeh primerih je KavΦiΦ uporabljal Φrno kredo. Gotovo je ovce narisal z neoÜiljeno kredo, zato je sled praÜna in debelejÜa. S priostreno kredo pa je upodobil psa z jasnimi in ostrimi Φrtami in s pomoΦjo bele krede zmehΦal in poudaril osvetljena mesta. 

Vse risbe zgovorno priΦajo o tem, da so se uΦenci na umetnostnih akademijah najprej vadili v prerisovanju del starejÜih mojstrov, pozneje pa so preÜli k risanju po ₧ivem modelu. 

Med trdna risala, poleg Φrne in bele, priÜtevamo tudi (svetlo) rdeΦo kredo in (temno) rdeΦo sangvino (la senguine), v kateri se je izra₧al tudi odliΦni likovni pedagog in slikar Anton A₧be (1862 - 1905), ki je Münchnu ustanovil in uspeÜno vodil slikarsko Üolo. 

Mala Dalmatinka je nastala v Φasu A₧betovega Üolanja. Na dekliΦini glavi opazimo beline, rahlo, plitvo senco in globoko senco. Sledi rdeΦe krede, ki so na obrazu ponekod tanke in ostre, se v polsencah zmehΦajo; obleka pa je upodobljena z ne oÜiljenim, debelim risalom.