Rihard JakopiΦ, Avtoportret, papir, oglje, 1929
|
Oglje, eden najstarejÜih risalnih materialov, je staro toliko, kolikor
Φasa Φlovek pozna ogenj. O tem govore risbe na stenah jam,
v katerih je praΦlovek prebival. Lesno oglje nastane, Φe
les izgoreva brez zadostnega pristopa zraka. V zgodovini so izbirali najrazliΦnejÜe
vrste lesa za oglje: oreh, vrbove in leskove palice, lipo brezo, pa tudi
les sadnih dreves.
Umetniki so z ogljem najpogosteje risali skice in Ütudije,
ker so vtis volumna (telesnosti) nekega predmeta ali osebe najuΦinkoviteje
dosegli z nasprotjem med Φrnimi in belimi ploskvami. Temeljna znaΦilnost
oglja je mehkoba, ki jo daje praÜnata sestava materiala.
╚ar te tehnike lahko opazujemo na avtoportretu (lastni podobi)
Riharda JakopiΦa (1869 - 1943). Upodobil se je v ustvarjalnem zagonu.
V doprsni postavitvi, z dvignjeno, vihteΦo desnico izra₧a
mogoΦno ₧ivljenjsko energijo, ki jo je v risbi dosegel
z izvrstnim stopnjevanjem med svetlimi, sivimi in temnimi, ₧e
kar ₧ametnimi niansami. Z risalom je zabele₧il vsak drhtljaj,
gib roke, kar mu je omogoΦila mehkoba oglja. Narisal se je tako,
kot je z besedami opisal:
"Ko se lotim dela, vzamem barve in ΦopiΦ ter zaΦnem
polagati barve v velikih gibih, Φe sem razpolo₧en. ╚e
sedaj nazaj pomislim, obΦutim, da bi se lahko gibal v zraku. Ko
mine ta prva stopnja, zaΦnem barve drobiti v manjÜe kose in jih
polagati v kratkih ploskvah, vendar po vsem platnu, ne da bi se dr₧al
ene toΦke. ╚im intenzivnejÜe delam, tem bolj Φutim,
kako Φedalje globlje prodiram v prostor."
|