RISARSKE TEHNIKE

OGLJE

Rihard JakopiΦ, Avtoportret, papir, oglje, 1929

Oglje, eden najstarejÜih risalnih materialov, je staro toliko, kolikor Φasa Φlovek pozna ogenj. O tem govore risbe na stenah jam, v katerih je praΦlovek prebival. Lesno oglje nastane, Φe les izgoreva brez zadostnega pristopa zraka. V zgodovini so izbirali najrazliΦnejÜe vrste lesa za oglje: oreh, vrbove in leskove palice, lipo brezo, pa tudi les sadnih dreves. 

Umetniki so z ogljem najpogosteje risali skice in Ütudije, ker so vtis volumna (telesnosti) nekega predmeta ali osebe najuΦinkoviteje dosegli z nasprotjem med Φrnimi in belimi ploskvami. Temeljna znaΦilnost oglja je mehkoba, ki jo daje praÜnata sestava materiala. 

╚ar te tehnike lahko opazujemo na avtoportretu (lastni podobi) Riharda JakopiΦa (1869 - 1943). Upodobil se je v ustvarjalnem zagonu. V doprsni postavitvi, z dvignjeno, vihteΦo desnico izra₧a mogoΦno ₧ivljenjsko energijo, ki jo je v risbi dosegel z izvrstnim stopnjevanjem med svetlimi, sivimi in temnimi, ₧e kar ₧ametnimi niansami. Z risalom je zabele₧il vsak drhtljaj, gib roke, kar mu je omogoΦila mehkoba oglja. Narisal se je tako, kot je z besedami opisal: 

"Ko se lotim dela, vzamem barve in ΦopiΦ ter zaΦnem polagati barve v velikih gibih, Φe sem razpolo₧en. ╚e sedaj nazaj pomislim, obΦutim, da bi se lahko gibal v zraku. Ko mine ta prva stopnja, zaΦnem barve drobiti v manjÜe kose in jih polagati v kratkih ploskvah, vendar po vsem platnu, ne da bi se dr₧al ene toΦke. ╚im intenzivnejÜe delam, tem bolj Φutim, kako Φedalje globlje prodiram v prostor."