PASTEL

Ivana Kobilca, Portret  Nade in Nevenke èlajmer, pastel, platno, 1906

Pastel je tehnika slikanja z barvnimi svinΦniki. V pastelnih risalih, ki vsebujejo kredo ali glino, je zdru₧en pigment z neznatno koliΦino klejnega veziva. Pasteli se odlikujejo z mnogovrstnostjo in zato veliko izbiro barvnih odtenkov. 

Ker so pigmenti dokaj sipki, je nevarno, da njihovi drobci odletijo s temeljnika, jih najprej utrdimo in zavarujemo s steklom. Pastelno sliko poprej obdamo z okvirjem iz debelejÜe lepenke, ki prepreΦuje, da bi se steklo "naslonilo" na pigmente in tako poÜkodovalo sliko. 

S pastelom lahko riÜemo in slikamo, zato nekateri uvrÜΦajo pastel k risarskim, spet drugi pa k slikarskim tehnikam. Pastelisti ustvarjajo zelo prefinjene prehode med toni in barvnimi niansami, ki dajejo vtis lahkotnosti in megliΦavosti. 

Pastel so uporabljali ₧e v 15. stoletju za koloriranje risb, razcvet pa je do₧ivel v rokokoju (18. stoletje) in od tedaj naprej ga ustvarjalno uporabljajo umetniki razliΦnih stilov. StarejÜi pastelisti so za vsak odtenek izbrali ustrezno paliΦico in nizali potegljaje enega poleg drugega. 

Med slovenskimi umetniki sta pastel najpogosteje uporabljala Ivana Kobilca in Bo₧idar Jakac. S pastelom je Ivana Kobilca (1861 - 1926) priΦarala zraΦnost, mehkobo in ne₧nost upodobljenih sestric. Ker je dobro poznala lastnosti te tehnike, je namenoma za portret otrok izbrala prav pastel in tako najuΦinkoviteje izrazila ₧ametasto otroÜko polt. Umetnica je stopnjevano mehkobo ali ₧e kar prhkost dosegla z belim pastelom (oblaΦila), ki kot vata lahek in mehak objema telesi deklic.