Ivana Kobilca, Portret Nade in Nevenke èlajmer, pastel, platno,
1906
|
Pastel je tehnika slikanja z barvnimi svinΦniki. V pastelnih
risalih, ki vsebujejo kredo ali glino, je zdru₧en pigment z neznatno
koliΦino klejnega veziva. Pasteli se odlikujejo z mnogovrstnostjo
in zato veliko izbiro barvnih odtenkov.
Ker so pigmenti dokaj sipki, je nevarno, da njihovi drobci odletijo s temeljnika,
jih najprej utrdimo in zavarujemo s steklom. Pastelno sliko poprej obdamo
z okvirjem iz debelejÜe lepenke, ki prepreΦuje, da bi se steklo
"naslonilo" na pigmente in tako poÜkodovalo sliko.
S pastelom lahko riÜemo in slikamo, zato nekateri uvrÜΦajo pastel
k risarskim, spet drugi pa k slikarskim tehnikam. Pastelisti ustvarjajo
zelo prefinjene prehode med toni in barvnimi niansami, ki dajejo vtis lahkotnosti
in megliΦavosti.
Pastel so uporabljali ₧e v 15. stoletju za koloriranje risb, razcvet
pa je do₧ivel v rokokoju (18. stoletje) in od tedaj naprej ga
ustvarjalno uporabljajo umetniki razliΦnih stilov. StarejÜi pastelisti
so za vsak odtenek izbrali ustrezno paliΦico in nizali potegljaje
enega poleg drugega.
Med slovenskimi umetniki sta pastel najpogosteje uporabljala Ivana Kobilca
in Bo₧idar Jakac. S pastelom je Ivana Kobilca (1861 - 1926) priΦarala
zraΦnost, mehkobo in ne₧nost upodobljenih sestric. Ker
je dobro poznala lastnosti te tehnike, je namenoma za portret otrok izbrala
prav pastel in tako najuΦinkoviteje izrazila ₧ametasto
otroÜko polt. Umetnica je stopnjevano mehkobo ali ₧e kar prhkost
dosegla z belim pastelom (oblaΦila), ki kot vata lahek in mehak
objema telesi deklic.
|