KIPARSKE TEHNIKE

LESENA PLASTIKA

Ivan Napotnik, Mati z otrokom, hruÜkov les, 1921


Ivan Napotnik, DeΦek z rakom, nagnojev les, 1940

Med kiparski material, od katerega kiparji odvzemajo odveΦno snov pri oblikovanju figur, sodijo tudi najrazliΦnejÜe vrste lesa. 

Kipar Ivan Napotnik (1888 - 1960) je uporabljal les domala vseh vrst domaΦih dreves. O tem nam sporoΦa kiparjev prijatelj: 

"Na vrtu si je poiskal primerna stara debla hruÜk, ΦeÜpelj in jablan, v gozdu pa si je zapomnil pripravne hraste in breze, lipe in topole, zlasti Üe slikoviti, pisani nagnoj. Izbral je tudi les jesenov in vrb, poleg zelenike in bezga à" 

Za manjÜo plastiko je uporabljal celo lovorov les, ko pa je ₧ivel v tujini je rezal tudi v dragoceni les mahagonija in ₧lahtno cedrovino. 

Zelo dobro je poznal lastnosti lesa. Iz klade je luÜΦil najustreznejÜo obliko, ki se mi je kar sama ponujala. Izrabljal pa je tudi grΦe in letnice. Ustvarjal je iz enega kosa, zato so njegovi kipi velikokrat podobni rastoΦemu drevesu. 

Kip Mati z otrokom ne daje vtisa, da je nastajal trudoma, Φeprav ga je kipar rezal iz trdega in upornega hruÜkovega lesa. Vedel je, da hruÜkov les omogoΦa glajenje, s tem pa je dosegel mehkobo povrÜine in lahkotnost ter gibkost linij. 

╚isto drugaΦe je Napotnik oblikoval povrÜino kipa DeΦek z rakom. Z dletom je vdolbel neÜteto majhnih jamic in na povrÜini ustvaril nemiren trepet. 

Pri tabelnem slikarstvu smo zapisali, da je zob Φasa manj prizadel temeljnik, Φe je bil les posekan pozno jeseni, ko v njem ni bilo rastnega soka. Seveda velja enako pravilo tudi za lesene kipe, npr. iz lipovega lesa, ki so ga srednjeveÜki mojstri radi uporabljali za rezbarjenje. 

Posamezno delo so rezbarili iz enega kosa, Φe pa lesena klada ni bila dovolj velika, so bili prisiljeni z lesenimi zatiΦi sestaviti veΦ kosov skupaj, stikaliÜΦa pa so navadno prelepili s platnom, do so prepreΦili morebitne poznejÜe razpoke. Iz istega razloga so vΦasih kip od zadaj izdolbli. 

V teku stoletij so bili leseni kipi izpostavljeni najrazliΦnejÜim Ükodljivim vplivom. Pogosti Ükodljivci so lesni Φrvi, ki se razvijajo predvsem v vlagi. Neredko zato restavratorji dobijo v popravilo lesene kipe, ki so tako razjedeni, da se iz navrtanih rovov kar usiplje Φrvojedina moka. Restavratorji propadanje zaustavijo z vbrizgavanjem kemikalij ali z zaplinjanjem in potem zrahljano maso lesa utrdijo. 

Kipov pa niso poÜkodovali samo zajedalci, marveΦ velikokrat tudi ljudje. Stari kipi so se nekaterim v naslednjih obdobjih zdeli zastareli in neprimerni. Obrezali so jih po viÜini in Üirini in modno spreminjali celo obraze. Tako predelane kipe so vstavljali v nove oltarje.