KIPARSTVO

SPOMENIK

à
Kip ni nevaren ne dr₧avi, ne 
stranki. Kip samo stoji, ne 
dela niΦ po svoji glavi in noΦ 
in dan molΦi. ╚e komu je na 
poti kdaj, preneseÜ ga na 
drugi kraj. A Φe je tudi tam z 
njim kri₧, ga v bolj sodoben 
kip prelijeÜ, ali pa glavo mu 
odbijeÜ in kako drugo nasadiÜ. 
To ni lepo. Vendar dogaja se 
vsepovsod ₧e tisoΦ let. In ko 
 to mislim spet in spet 
spoznanje grenko me navdaja: 
dokler si ₧iv je kip vabljiv, 
a bron je mrtev in taljiv; in 
biti kip je kaj nevarno, saj 
noΦ in dan si poln skrbi, kdaj 
koga zbodel boÜ v oΦi in Üel 
se prevzgojit v livarno; 
potem drugim delal slavo, 
strmel v dr₧avniÜki obisk, 
prenaÜal dojke, konjsko glavo, 
ali sred parka metal disk.
à

Janez Menart, Spomenik (odlomek), iz zbirke Statve ₧ivljenja, Ljubljana 1979

Kiparstvo in slikarstvo sta temeljni in najbolj razÜirjeni veji likovnega ustvarjanja. Toda med njima so oΦitni razloΦki. Slika dovoljuje le dve razse₧nosti: viÜino in Üirino, zato slikar na ploskvi lahko ustvari le navidezno telesnost (volumen) in navidezni prostor. Nasprotno pa kiparstvo predstavlja predmet v treh razse₧nostih (viÜina, Üirina in globina). Kipar zato oblikuje resniΦen volumen in umeÜΦa figure v resniΦni prostor.