Za razliko od trdnih risal so bister, sepia, tuÜ in Φrnilo risalne
tekoΦine. Sedaj br₧kone ₧e veste, da so morali
umetniki v starih Φasih risalne materiale in orodja izdelovati sami.
Danes smo navduÜeni nad starimi knjigami, ki nam odkrivajo razliΦne
recepte, navodila in skrivnosti in tako pojasnjujejo pripravo risalnih
tekoΦin. Sestavljavci receptov so bili izvrstni poznavalci naravnih
snovi in njihovega medsebojnega uΦinkovanja, saj so ₧iveli
v tesnem stiku z naravo. Star recept za izdelavo rjavega tuÜa ali bistra
pravi:
"Izberi kose Φimbolj Φistih saj, ki nastanejo pri izgorevanju
smolnatega lesa. Stri jih z otroÜkim urinom, deni v stekleno posodo in
prelij z vodo. Z leseno palico saje dobro premeÜaj in poΦakaj pol
ure, da sedejo najveΦji drobci. Potem zlij vodo, v kateri plavajo
drobnejÜi delci v drugo posodo in Φez pol ure v tretjo. Tu naj ostane
4 dni. Ta Φas se bodo usedli tudi drobni delci barvila. Vodo odlij,
usedlino pa dobro operi in posuÜi."
Bister je staro ime za rjave lazurne pigmente. Barvilo je bilo uporabno
in obstojno v mastnih temperah in olju. Primerno je bilo tudi za izdelavo
tuÜev in pozneje preprosto pomeni risalno tekoΦino, ki so jo pridobivali
iz pra₧enih bukovih saj, ki so jih zmleli in z vodo izlu₧ili.
Ferdinando Galli-Bibiena, KlasicistiΦna arhitektura s kupolasto
stavbo v ozadju, papir, bister, Φrn tuÜ
Z bistrom je ustvarjal tudi italijanski umetnik Ferdinando Galli - Bibiena
(1657 - 1743), Φlan pomembne dru₧ine scenografov, naΦrtovalcev
in graditeljev gledaliÜΦ. Sorodniki te dru₧ine so kar Ütiri
generacije zaporedoma ustvarjali ne samo v Italiji, marveΦ tudi
drugod po Evropi.
Na risbi, ki jo hrani Narodna galerija, je Ferdinado Galli - Bibiena z
izpiranjem (laviranjem) bistra in Φrnega tuÜa ustvaril podobo trga
z antiΦnimi razvalinami v ospredju. To delo je gotovo Ütudija za
poznejÜo gledaliÜko scenografijo, kajti v 17. stoletju je bil graditelj
gledaliÜΦ pogosto tudi ustvarjalec kulis. Da bi scenograf gledalcem
v gledaliÜΦu Φim nazorneje predstavil razpolo₧enje,
v katerem se bo odvijala igra, balet ali opera, je za ozadje odra zasnoval
in naslikal podobne kulise, kot je Gallijeva risba, seveda tako, kot je
terjala vsebina gledaliÜke predstave. Z osvetljeno in osenΦeno perspektiviΦno
premiÜljeno arhitekturo, s stebri, obeliski in vodnjaki je scenograf oder
lahko navidezno poglobil. Arhitektura, bli₧ja nam, je zato upodobljena
v veΦjih merah, kot tista, ki je oddaljena.
|