RISARSKE TEHNIKE

BISTER

Za razliko od trdnih risal so bister, sepia, tuÜ in Φrnilo risalne tekoΦine. Sedaj br₧kone ₧e veste, da so morali umetniki v starih Φasih risalne materiale in orodja izdelovati sami. Danes smo navduÜeni nad starimi knjigami, ki nam odkrivajo razliΦne recepte, navodila in skrivnosti in tako pojasnjujejo pripravo risalnih tekoΦin. Sestavljavci receptov so bili izvrstni poznavalci naravnih snovi in njihovega medsebojnega uΦinkovanja, saj so ₧iveli v tesnem stiku z naravo. Star recept za izdelavo rjavega tuÜa ali bistra pravi: 

"Izberi kose Φimbolj Φistih saj, ki nastanejo pri izgorevanju smolnatega lesa. Stri jih z otroÜkim urinom, deni v stekleno posodo in prelij z vodo. Z leseno palico saje dobro premeÜaj in poΦakaj pol ure, da sedejo najveΦji drobci. Potem zlij vodo, v kateri plavajo drobnejÜi delci v drugo posodo in Φez pol ure v tretjo. Tu naj ostane 4 dni. Ta Φas se bodo usedli tudi drobni delci barvila. Vodo odlij, usedlino pa dobro operi in posuÜi." 

Bister je staro ime za rjave lazurne pigmente. Barvilo je bilo uporabno in obstojno v mastnih temperah in olju. Primerno je bilo tudi za izdelavo tuÜev in pozneje preprosto pomeni risalno tekoΦino, ki so jo pridobivali iz pra₧enih bukovih saj, ki so jih zmleli in z vodo izlu₧ili. 

Ferdinando Galli-Bibiena, KlasicistiΦna arhitektura s kupolasto stavbo v ozadju, papir, bister, Φrn tuÜ


Z bistrom je ustvarjal tudi italijanski umetnik Ferdinando Galli - Bibiena (1657 - 1743), Φlan pomembne dru₧ine scenografov, naΦrtovalcev in graditeljev gledaliÜΦ. Sorodniki te dru₧ine so kar Ütiri generacije zaporedoma ustvarjali ne samo v Italiji, marveΦ tudi drugod po Evropi. 

Na risbi, ki jo hrani Narodna galerija, je Ferdinado Galli - Bibiena z izpiranjem (laviranjem) bistra in Φrnega tuÜa ustvaril podobo trga z antiΦnimi razvalinami v ospredju. To delo je gotovo Ütudija za poznejÜo gledaliÜko scenografijo, kajti v 17. stoletju je bil graditelj gledaliÜΦ pogosto tudi ustvarjalec kulis. Da bi scenograf gledalcem v gledaliÜΦu Φim nazorneje predstavil razpolo₧enje, v katerem se bo odvijala igra, balet ali opera, je za ozadje odra zasnoval in naslikal podobne kulise, kot je Gallijeva risba, seveda tako, kot je terjala vsebina gledaliÜke predstave. Z osvetljeno in osenΦeno perspektiviΦno premiÜljeno arhitekturo, s stebri, obeliski in vodnjaki je scenograf oder lahko navidezno poglobil. Arhitektura, bli₧ja nam, je zato upodobljena v veΦjih merah, kot tista, ki je oddaljena.