TABELNO SLIKARSTVO |
|
POZLATA |
|
| Zlatenje je dolgotrajno opravilo in zahteva veÜΦega mojstra.
Pozlatarji zlatijo z zelo tankimi, krhkimi listiΦi zlata, ki so
vstavljeni v snopiΦe. Po potrebi jih s ploÜΦatim in navla₧enim
ΦopiΦem polagajo na deÜΦico, prevleΦeno z jelenjo
ko₧o. Na tej usnjeni blazinici listiΦe z no₧em
razre₧ejo na primerne delΦke.
DeÜΦica prevleΦena z jelenjo ko₧o, listiΦi zlata, pozlatarski ΦopiΦi PovrÜine, namenjene zlatenju najprej prema₧ejo z vezivno snovjo. Stari mojstri so ji najveΦkrat dodali rdeΦi armenski bolus (z ₧elezom prepojeno glino) in primeÜali jajΦni beljak. Na to tanko podlogo so s pozlatarskimi ΦopiΦi polagali listiΦe, podnje pa polivali ₧ganje ali Üpirit, da je razkrajal bolus pod seboj in vezal zlato. Ko so vse dele prekrili in pritrdili, je sledilo glajenje zlatih povrÜin s pomoΦjo pol₧lahtnega kamna ahata. LoÜΦili so tudi, kot je pred stoletji zapisal italjanski mojster pozlate z "zobmi psa, leva, volka, maΦke, leoparda à", skratka z zobmi ₧ivali, ki se hranijo z mesom. V naÜih krajih so pozlatarji najpogosteje gladili s Φekani divjih praÜiΦev. Velikokrat so na zlate povrÜine z jeklenim izbijaΦem vtiskali raznovrstne vzorce in oznake, punce. Od tod opisanemu naΦinu dela pravimo punciranje.
Punciranje | |
| |