Sv. KriÜtof, MaΦe, 1467, kopija freske, kopiral Izidor Mole
|
Freskam na zunanjÜΦinah cerkva obΦutno krajÜajo ₧ivljenje
padavine, temperaturne spremembe in predvsem onesna₧en zrak. Tako
je tudi freska sv. KriÜtofa v MaΦah na spodnjem delu skoraj povsem
uniΦena. Nemara ji zob Φasa tudi v prihodnje ne bo prizanaÜal.
Da bi jo ohranili vsaj v sedanjem stanju Üe za naslednje rodove, je slikar
kopist naslikal kopijo po izvirni freski. Na posebej pripravljeno slikarsko
platno, podlo₧eno s podosnovo, ki posnema steno, in ne na sve₧
omet je vestno zabele₧il trenutno ohranjenost orjakove podobe.
Na sliki je upodobljen krÜΦanski svetnik KriÜtof (lat. Christophorus,
tisti, ki nosi Kristusa), zavetnik popotnih in umirajoΦih ljudi.
Sprva mu je bilo ime Reprob. Po nasvetu, ki mu ga je dal puÜΦavnik,
si je Reprob postavil koΦo ob reki in neutrudno prenaÜal popotnike
iz enega brega na drugega. Neke noΦi je zasliÜal otroÜki klic. Nemudoma
je vstal in otroka posadil na rame, ker je deΦek ₧elel
na drugi breg. Ko je nesel neznanega otroka (JezuÜΦka), se mi je
pod njegovo te₧o skoraj zlomilo drevesno deblo, na katero se je
opiral. Tedaj je Reprob, sicer silno velik mo₧ak, zaklical: "O
deΦek, kako si te₧ak! Zdi se mi, kakor, bi ves svet slonel
na mojih ramah." Nato ga je deΦek potopil v valove, ga krstil in
mu dal novo ime Kristofor. Orjak je komaj dosegel nasprotni breg, kjer
mu je prijatelj puÜΦavnik svetil z luΦjo. DeΦek je
tedaj velel, naj zasadi suho palico v zemljo, kajti naslednji dan bo ozelenela
in vzcvetela. Potem je izginil. Palica je res vzbrstela in KriÜtof je spoznal
otrokovo (Jezusovo) mogoΦnost. Odtlej mu je bil zvest v veri in
prepriΦanju.
Ljudje so nekoΦ verovali, da jih pogled na KriÜtofovo podobo za
tisti dan obvaruje pred nenadno, nesreΦno smrtjo. Zato so slikarji
upodabljali sv. KriÜtofa na zunanjÜΦinah naÜih srednjeveÜkih cerkva
po vsej viÜini stene, da so ga lahko videli popotniki in ljudje iz vasi.
V vodi ob svetnikovih nogah so pogosto slikali ribe in domiÜljijska vodna
bitja.
|