Izmed vseh kiparskih materialov je najla₧je dosegljiva glina,
ki kot mehko in lahko gnetljivo gradivo omogoΦa dokaj hitro oblikovanje
izdelka. Glina je vrsta zemlje, ki jo Φlovek ₧e od prazgodovine
uporablja za najrazliΦnejÜe izdelke, svojo razvejano uporabnost
pa je ohranila vse do danes.
Glina je med drugimi temeljni material, v katerem kiparji uresniΦujejo
svoje prve zamisli. V njej se je izra₧al tudi kipar Alojz KogovÜek
(1909 - 1984). Radovednost nam je narekovala, da smo obnovili (rekonstruirali)
nastajanje kipa, ki ga je pred desetletji ustvaril KogovÜek in ga imenoval
Obala.
1. KogovÜkov kip, kepa gline in nanjo prislonjena paliΦica,
ki ji kiparji reΦejo modelirka.
2.- 4. ètudent kiparstva dodaja majhne koÜΦke gline enega
na drugega. S kratkimi premiki prstov jih razmeÜΦa po povrÜini in
jih ravna.
5. Z modelirko odre₧e odveΦne kose gline. Pri tem postopku
torej snovi ni samo dodajal, temveΦ jo je tudi odvzemal.
6.- 7. PriΦne oblikovati podrobnosti, z najbolj obΦutljivim
orodjem - prsti. Gladi in napenja povrÜino in pritrdi v komolcih upognjeni
roki.
8. - 9. Kip pusti na zraku toliko Φasa, da se dodobra osuÜi, Üele
nato ga da ₧gati v keramiΦno peΦ.
Ägano glino s tujko imenujemo terakota, izhaja iz latinskih
besed "terra cotta", peΦena zemlja. Med ₧ganjem pri visoki
temperaturi (5000 - 7000 C) se sivkasta barva gline
spremeni v rdeΦkasto in s tem postane obstojnejÜi kiparski material.
Toda kipar KogovÜek ni ohranil terakotine naravne barve, marveΦ
je plastiko patiniral, to je, prevlekel jo je s Φrno barvo.
S patiniranjem je posnel videz plemenitega materiala, vzor mi je bil najbr₧
bron.
|