╚e so si slikarji freskanti zamislili nekaj metrov dolgo in
Üiroko slikarijo, so najprej narisali osnutek. Osnutek so prenesli v poveΦanem
merilu na karton, ki jim je slu₧il kot ka₧ipot, hkrati
pa je slike varoval pred napakami. Umetniki so na karton risali z dolgo
palico, ki je imela na koncu pritrjen koÜΦek oglja. V narisane Φrte
so napravili drobne luknjice in karton pritrdili na zglajen in vla₧en
omet. Nato so po naluknjanih delih risbe pritiskali s sajami napolnjeno
vreΦico iz blaga. Ko so karton odstranili, je na vla₧nem
ometu ostala Φrna sajasta sled poprej narisanega osnutka. Ta sled
je bila slikarjem fraskantom v pomoΦ pri slikanju freske.
Znan pa je tudi drugaΦen postopek. PoveΦano risbo, upodobljeno
na papirju, so pritrdili na steno in po Φrtah te risbe vlekli z
oÜiljenim orodjem. Pogosto so uporabili kar dr₧alo ΦopiΦa,
ki je na sve₧em ometu puÜΦal vdobljeno brazdo. Sledove
takÜnih vrezov so restavratorji opazili predvsem pri draperijah (oblaΦila
figur), le redko pa na obrazih svetnikov. Najbr₧ so veÜΦi
mojstri naslikali obraze, manj izkuÜeni pomoΦniki pa draperije.
Velikokrat so restavratorji opazili na svetniÜkih sijih v omet vtisnjene
jamice in zvezdice, ki so bile domiseln dekorativni pripomoΦek srednjeveÜkih
mojstrov.
èele po opisanih pripravah je priΦel slikar freskant po ometu slikati
z barvami. Pripravil jih je tako, da je v apneno vodo vmeÜal barve v prahu.
Ko se je poslikan omet suÜil, je potekala kemiΦna reakcija, kjer
se je kalcijev hidroksid spremenil v kalcijev karbonat in povezal barvo
ter omet v trajno celoto. Kemiki ta proces zapiÜejo z enaΦbo:
Ca (OH)2 + CO2 ù¢ CaCO3 + H2O
Obstojnost fresk dokazuje njihova Φastitljiva veΦstoletna
starost.
|