Triptih ka₧e Objokovanje mrtvega Kristusa na srednji tabli, Marijo, ki dr₧i v naroΦju mrtvega Kristusa, levo Janeza Krstnika in desno Marijo Magdaleno. Na desni notranji strani krila je upodobljena sv. Katarina, na levi sv. Barbara, na zunanjÜΦini kril je delavniÜka upodobitev Oznanjenja. Slika je bila prviΦ razstavljena na razstavi francoskega slikarstva 15. stoletja v Parizu leta 1904 in opisana kot : "Vzhodnofrancoska Üola okoli leta 1480...Povezujemo jo lahko z alzaÜkim ali Üvabskim slikarstvom."¹⁾ Na dra₧bi zbirke von Kaufmann v Berlinu leta 1917 je Max J. FriedlΣnder sliko Üe vedno katalogiziral kot delo francoskega, alzaÜkega mojstra, nastalo okoli leta 1500. K temu se je nagibal zaradi njene podobnosti s Pieta v Louvru, ki je bila pripisana francoski Üoli. DopuÜΦal pa je mo₧nost, da gre za slikarja iz Zgornjega Porenja²⁾. Grete Ring je sliko pripisala Mojstru Kranjskega oltarja. Pri tem je ugotovila, da Objokovanje tesno sledi kompozicijam Rogierja van der Weydna, kakrÜno je Objokovanje iz zbirke lorda Powisa, sedaj v National Gallery v Londonu³⁾. Ta vzor je kasneje bolj natanΦno doloΦil Erwin Panofsky⁴⁾. Zapisal je, da je slika delo potujoΦega avstrijskega slikarja, nastala pa naj bi po vzoru Rogierjevega Objokovanja, ki ga hranijo v bruseljskem MusΘe des Beaux Arts, s tem da je na slikarja vplival tudi Gerard David s svojo verzijo Objokovanja na triptihu, ki se nahaja v privatni lasti v ZDA.

Objokovanje na srednji tabli sestavljajo figure Marije, ki prek prsi objema poÜevno v prostor umeÜΦenega Kristusa, Janeza Evangelista, ki podpira Kristusovo glavo na levi strani, ter figure Magdalene na desni strani. Figure so Üe izrazito drobne in slikar je veliko pozornosti posvetil nadrobnostim. V Marijinem plaÜΦu, ki je razprostrt po tleh, so Üe oΦitni ostanki trikotniÜkega gubanja draperije, kar sliko med drugim umeÜΦa med najbolj zgodnja dela Mojsta Kranjskega oltarja. Nastati je moralo okoli leta 1490-95. Figura Magdalene, ki si v obupu vije roki, je v dr₧i in gibih skoraj dvojnica figuri Kancijanile v sliki Beg svetnikov Kranjskega oltarja. Za slikarja je znaΦilno, da se zelo posveΦa natanΦnemu izrisovanju rok in gestikulaciji. Prav tako je znaΦilna krajinska shema s kulisastimi griΦi in cesto, na katero je umeÜΦen prizor. V ozadju je upodobljen Jeruzalem po vzoru Reuwichovega lesoreza iz Peregrinatio in Terram Sanctam.

Prostorska zasnova te slike moΦno spominja na krajino na sliki Vstajenje Kranjskega oltarja. Tudi na tej sliki je v prvem planu jasa, s cvetjem v ospredju, v drugem prostorskem pasu pa se vrstijo kulisasti griΦi, ki jih po₧ivljajo natanΦno upodobljeni grmi z drobnim listjem. Levo je upodobljeno skalovje, v ozadju pa je v obeh delih upodobljena veduta Jeruzalema.

Figuri obeh svetnic na krilih triptiha nas s svojimi drobnimi prsti spomnita na figure Mojstra triptiha s Kri₧anjem iz St. Floriana, obenem pa figura Katarine moΦno spominja na figuro Kancijanile v MuΦeniÜtvu oglejskih svetnikov. Na zunanji strani kril je upodobljeno Oznanjenje, ki pa je lahko le manj kvalitetno delo kakÜnega izmed pomoΦnikov.