NaÜemu slikarju lahko pripiÜemo danes slabo ohranjene freske na "RdeΦem znamenju" pri Crngrobu. Primerjava fotografij, ki jih je pred prvo svetovno vojno posnel France Stele, s pogledom, ki ga to znamenje nudi danes, nazorno ponazarja propadanje umetnine, ki je v sebi hranila poteze minulih Φasov in nekdanje umetnostne predstave.

Poleg Steletovega kratkega opisa tega znamenja¹⁾ sta tej poslikavi namenila nekaj pozornosti le Üe Janez Veider in Marijan Zadnikar. Prvi je v svojem VodiΦu po Crngrobu iz leta 1936 zapisal, da ka₧ejo "te izredno zanimive, in deloma dobro ohranjene slike"²⁾ sorodnost s freskami v prezbiteriju na Kri₧ni gori. "NaÜe slike so oΦevidno iste delavnice, le da so za par desetletij mlajÜe"³⁾. Med leti 1510-1520 naj bi jih pri nekem bavarskem umetniku naroΦil isti naroΦnik kot freske na Kri₧ni gori, freisinÜki Ükof Filip.

V svojih dveh publikacijah, posveΦenih znamenjem⁴⁾, je Marijan Zadnikar freske datiral na zaΦetek 16. stoletja in jih opredelil kot "prete₧no poznogotske z ₧e mnogimi renesanΦnimi potezami".

Na zahodni strani tega s skodlami kritega znamenja kvadratnega tlorisa, ki je zidano na ₧ivi skali, sta zgoraj v naslikanih niÜah upodobljena sedeΦa sv. Erazem s knjigo v desnici in mornarskim vitlom oziroma na vitel navitim Φrevesjem v levi roki in desno od njega sv. Wolfgang s sekiro in cerkvijo v rokah, ki naj bi po Veiderju spominjala na crngrobsko cerkev v Φasu okoli leta 1500; med njima je golob in niÜa, v kateri je (bila) Vera icon, pod njo pa ÜkofjeloÜki mestni grb s tremi stolpi. Spodaj desno je sv. Jakob StarejÜi z romarskim klobukom s Ükoljko. V veliki niÜi so danes le Üe manjÜi fragmenti figur, Veider pa je Üe lahko zapisal, da gre za tu "zelo originalno Petrovo hojo po morju. Pred njim stoji Kristus na valovih. Z desnico dviga Petra. Na levi je zanimiv Φoln, v njem mladosten sv. Janez in bradat sv. Jakob"⁵⁾. Levo poleg niÜe je neki svetnik, ki se ga verjetno ne da veΦ identificirati, morda gre za sv. AleÜa, ki je bil tako kot Jakob st. zavetnik romarjev. Ti so v Φasu nastanka znamenja mno₧iΦno obiskovali kakÜnih tristo metrov oddaljeno romarsko cerkev v Crngrobu, ki so jo v 15. stoletju razÜirili in ji ravno zaradi ÜtevilΦnega obiska kmalu po nastanku teh fresk prizidali nov dvoranski prezbiterij.

Na ju₧ni stranici je levo zgoraj sv. Ana Samotretja, desno sv. Helena s kri₧em, v manjÜi niÜi Kri₧anje in pod njim grb Filipa, ÜkofjeloÜkega fevdalnega gospoda, freisinÜkega Ükofa od leta 1498 do leta 1541, osebe, s katero so povezana Ütevilna umetnostna naroΦila na zaΦetku 16. stoletja na tem obmoΦju, zlasti po potresu leta 1511 (nova pozidava loÜkega gradu, verjetno freske na Kri₧ni gori iz leta 1502, kaÜΦa na Spodnjem trgu v Loki itn.)⁶⁾.

Grb je bil tudi na stari fotografiji le Üe delno ohranjen in ga tudi Veider ni prepoznal - jasno vidno je le eno od Ütirih polj, in sicer desno zgornje polje s pfalÜkim levom; na spodnjem levem polju je Üe vidna glava Φrnca s krono (freisinÜki grb), ki je bila tudi v zgornjem desnem kotu. Na polju, ki je bilo uniΦeno ₧e v Φasu nastanka fotografije, pa je bila bavarska rombiΦna Üahovnica, kar bi povsem ustrezalo grbu tega Ükofa. Enak grb najdemo v sami èkofji Loki Üe trikrat: na ploÜΦi na kaÜΦi, domnevno delo Jakoba Schnitzerja iz Loke, nastalo leta 1513, nad vhodom v loÜki grad in na ploÜΦi z nekdanjega srednjega stolpa na istem gradu⁷⁾. Obenem je tudi del grba iz leta 1527 na velikem stolpu loÜkega gradu⁸⁾.

Povsem spodaj desno je upodobljen sv. Jurij v boju z zmajem in levo sv. KriÜtof.

V veliki niÜi je upodobljena Marija z otrokom v naroΦju v ograjenem vrtu in ob njej na harfo muzicirajoΦi angel.

Severna stran je - oziroma je bila - zgoraj okraÜena z upodobitvama dveh Ükofov: levo lahko prepoznamo sv. Nikolaja s tremi kroglami zlata, desno pa je bil upodobljen sv. Martin z gosjo ob desni nogi in vrΦem v levici, spodaj levo je bil sv. Hieronim v kardinalski obleki in z levom ob desnem boku in desno sv. Genovefa PariÜka v nunski obleki s sveΦo v roki, ki jo pri₧iga angel. Po legendi naj bi sv. Genovefi med noΦno maÜo hudiΦ ugasnil sveΦo, nato pa jo je ponovno pri₧gal angel ⁹⁾.

Na vzhodni strani sta zgoraj morda upodobljeni dve sedeΦi svetnici ter Imago pietatis v manjÜi in Vstajenje v veΦji niÜi (tu je upodobljen ikonografski tip frontalno v sredo podobe umeÜΦenega Kristusa, stojeΦega na bazi sarkofaga z zapeΦatenim pokrovom in med dvema sedeΦima stra₧arjema). V vseh veΦjih niÜah je na stranicah iluzionistiΦno naslikano gotsko okensko krogoviΦje.

Informacijsko dokumentacijski center RepubliÜke uprave za varstvo kulturne dediÜΦine v Ljubljani hrani fotografije Franceta Steleta iz zaΦetka stoletja (v dokumentaciji je ohranjen podatek, da so negativi nastali "pred letom 1918"), na katerih je dobro reproduciran in ohranjen tedanji videz fresk, ki nedvomno priΦa, da je Ülo za zelo zanimivo poslikavo izjemne umetniÜke vrednosti, od katere pa so se v naÜ Φas ohranili le delci.

ZnaΦilna je upodobitev sv. Erazma, zaradi katere se te freske zelo jasno in nedvoumno povezujejo z drugimi deli Mojstra Kranskega oltarja, s freskami v malograjski kapeli v Kamniku in s poslikavo pri Sv. Primo₧u. Nagib glave, oba atributa in realistiΦno podana draperija, ki se ujema z anatomijo telesa, so lastnosti, ki jih najdemo enako podane tudi pri obeh drugih upodobitvah tega svetnika, na severni steni v cerkvi sv. Primo₧a in na slavoloku v kapeli Malega gradu. Nedvomno pa o tem, da gre za delo Mojstra Kranjskega oltarja, priΦa tudi prefinjena slikarska modelacija okroglega svetnikovega obraza s potezami - mehko oblikovana lica, podbradek in polkro₧ne obrvi -, ki jih sreΦamo pri obeh drugih upodobitvah Erazma in pri figuri Sizinija, mladeniΦa v beneÜki noÜi na desnem robu MuΦeniÜtva Kancijev na Kranjskem oltarju.

Dejstvo, da v treh razliΦnih poslikavah tega slikarja naletimo na upodobitev sv. Erazma, lahko govori tako za naroΦnika. Ta je bil pri Sv. Primo₧u verjetno Erazem Steirer, verjetno ₧e od konca leta 1504 gorenjski arhidiakon, in v malograjski kapeli verjetno plemiΦ iz dru₧ine Thurn, o Φemer priΦa grb te dru₧ine ob podobi donatorja na ju₧ni steni zgornje kapele. Obenem pa to dokazuje tudi priljubljenost tega svetnika ob koncu srednjega veka. Vse tri upodobitve opredeljuje in jim daje posebno aktualnost umestitev figur svetnikov v naslikane renesanΦne arhitekturne okvire, ki so nedvomen dokaz o zelo zgodnji seznanjenosti slikarja z dekorativnimi prvinami italijanske, najverjetneje beneÜke umetnosti.

Pri crngrobskem znamenju so polkro₧ni zakljuΦki naslikanih niÜ ₧e nadomestili gotski Üilasti lok, v cerkvi sv. Primo₧a je nad sv. Erazmom ÜkoljΦni zakljuΦek, kar je glede na Φas nastanka izjemno zgoden prevzem tega dekorativnega elementa, v Kamniku pa polkro₧ni lok nad istim svetnikom krasi Üe za Benetke in Padovo znaΦilno dekorativno tiho₧itje iz sadja.

Figura sv. Helene je v vseh detajlih primerljiva s figurami svetnic v ostenjih v ju₧ni steni cerkve sv. Primo₧a nad Kamnikom: zlasti sta si podobna okrogla obraza Helene na znamenju in UrÜule v ostenju cerkve nad Kamnikom, obenem pa je figura sv. Helene zelo blizu obema podobama svetnic na triptihu z Objokovanjem, saj vse figure Üe izpriΦujejo moΦan vpliv k÷lnskega slikarstva. Ravno tako lahko tudi gibe rok z dolgimi, ukrivljenimi prsti primerjamo z gestami sv. Katarine ali Lucije v cerkvi sv. Primo₧a.

Zanimiva je Üe neka nadrobnost, ki govori o pozornosti, s katero je ta slikar sprejel iluzionistiΦne razse₧nosti nove renesanΦne likovne govorice. Za Mojstra Kranjskega oltarja je karakteristiΦno upoÜtevanje razliΦnih ravni "realnosti", ki jo gledalec lahko pripisuje njegovim figuram. Te so lahko liki, ki predstavljajo kipe, tako kot oba starca v vlogi prerokov v naslikanem krogoviΦju na prazniΦnem licu Kranjskega oltarja, obenem pa so to lahko svetniki s poudarjeno slikovno prezenco, ki je lahko dodatno podΦrtana z nadrobnostmi, kot je upodabljanje draperije, ki iluzionistiΦno sega "Φez" spodnji rob ploskve, na kateri stoji figura. Ta detajl poudarjanja slikovne iluzije najdemo tako pri Sv. Primo₧u nad Kamnikom (npr. sv. Erazem na severni steni), kot tudi na "RdeΦem znamenju" na severni strani v upodobitvah obeh Ükofov.

Tudi v upodobitvi Ane Samotretje, ki je ravno tako znaΦilen ikonografski motiv Φasa okoli leta 1500¹⁰⁾, so zlasti v draperiji oΦitne slogovne lastnosti Mojstra Kranjskega oltarja (dolge elegantne gube oblaΦil, ki se izmenjujejo z realistiΦnim drobnim in natanΦno izrisanim gubanjem), poleg tega pa je figura Jezusa v tem prizoru skoraj identiΦna z upodobitvijo v Poklonu Kraljev pri Sv. Primo₧u nad Kamnikom. Upodobitev Vstajenja, podobno kot na Kranjskem oltarju, prikazuje v sredi slike frontalno upodobljenega Kristusa, ki blagoslavlja, povsem pa sta si v obeh delih blizu figuri stra₧arja v oklepu na levi strani, ki spi skljuΦen v dve gubi, sloneΦ na svojem oro₧ju.

Vsekakor ne gre prezreti tudi dejstva, da je kolorit teh fresk identiΦen z barvnim skladom poslikav v cerkvi sv. Primo₧a nad Kamikom in v malograjski kapeli, v katerem prevladuje za Mojstra Kranjskega oltarja oziroma slikarja Vida tako znaΦilna ₧ivo rdeΦa barva, ki jo sreΦamo tudi na Kranjskem oltarju in v newyorÜkem triptihu. Po tej najbolj izstopajoΦi barvi je crngrobsko znamenje tudi dobilo svoje ime. Grb freisinÜkega Ükofa Filipa nedvoumno zamejuje Φas nastanka teh fresk, vendar obsega obenem preveΦ Üiroko Φasovno obdobje (od leta 1498 do leta 1541), da bi lahko bil natanΦnejÜa oporna toΦka za datacijo. ╚eprav je bolj verjetno, da je Filip freske naroΦil na zaΦetku svojega naΦelovanja loÜkemu gospostvu, morda - tako kot kri₧nogorske freske - leta 1502, pa je edini oprijemljivi vir zopet le slogovna analiza: njej sledeΦ bi freske na "RdeΦem znamenju" lahko umestili v obdobje med nastankom Kranjskega oltarja (okoli 1500) in poslikavo Sv. Primo₧a nad Kamnikom (datirano leta 1504).

Pri freskah na "RdeΦem znamenju" Üe ni tako oΦitnih prevzemov od Dⁿrerja, prav tako Üe ni kompozicijske velikopoteznosti, ki odlikuje poslikavo romarske cerkve nad Kamnikom, obenem pa je draperija bolj realistiΦno razΦlenjena kot na Kranjskem oltarju. "RdeΦe znamenje" lahko torej z veliko mero gotovosti datiramo med sam zaΦetek stoletja in leto 1504, Φas datacije fresk pri Sv. Primo₧u.