Nastanek doslej obravnavanih umetnin lahko lociramo na Gorenjsko (Kranj, Crngrob pri èkofji Loki, Sv. Primo₧ nad Kamnikom), kar govori v prid domnevi, da gre za slikarja, ki je dalj Φasa kontinuirano deloval na tem obmoΦju. Mojster Kranjskega oltarja je verjetno identiΦen s kamniÜkim slikarjem Vidom, to domnevo pa dodatno podkrepljuje dejstvo, da je tudi v Kamniku samem poslikava, ki jo lahko pripiÜemo temu slikarju¹⁾. Gre za stensko poslikavo v spodnji kapeli Malega gradu. Na zunanji strani slavoloka se na desni strani nahaja celopostavna figura sv. Erazma s knjigo v desnici in atributom, ki je umeÜΦen v niÜo s polkro₧nim zakljuΦkom in s tiho₧itjem iz sadja. Na severni steni kapele se nahaja fragment Brezmade₧ne, in sicer spodnji del figure, stojeΦe na polmesecu. Ob njej sta levo moÜki donator z otrokom ter grb, ki ga lahko pove₧emo z dru₧ino Thurn. Desno je ₧enska donatorka z otroci in svojim grbom, ki pa je slabÜe ohranjen in ga ni moΦ veΦ identificirati.

Erazem na slavoloku je nedvomno v vseh nadrobnostih dvojnik figure istega svetnika v cerkvi sv. Primo₧a, tako po obraznem tipu - obraz svetnika v malograjski kapeli je slabÜe ohranjen, vendar lahko primerjamo identiΦne obrvi in moΦnejÜe obliΦje s podbradkom -, gubanju draperije in v nadrobnostih, kot je knjiga v desnici in enako oblikovan atribut. To sliko krasi Üe tiho₧itje nad figuro, ki je sestavljeno iz sadja in listov ter je brez dvoma prevzeto iz soΦasnega beneÜkega ali padovanskega slikarstva. Gre torej nedvomno za delo Mojstra Kranjskega oltarja, oziroma slikarja Vida, ki ga lahko datiramo v Φas po nastanku svetoprimoÜkih fresk, okoli l. 1505-10, za kar govorijo posamezni detajli v noÜi in pa veΦja bli₧ina s freskami, ki so nastale kot nasledstvo Mojstra Kranjskega oltarja (poslikave Mojstra Jakobove legende v BodeÜΦah).